nedelja, 29. december 2013

ZAKAJ NOREJA



Predkrščanski Karantanski boginji je ime Noreja. Častili so jo kot zaščitnico obilja, harmonije in ljubezni. V njenih hramih, ki niso bila zidana svetišča, pač pa posebno lepi prostori sredi narave, so naši predniki častili Življenje in se zavedali, kako je pomembno v sobivanju z vsemi vidnimi in nevidnimi bitji čuvati svetost življenja. Noreja ni potrebovala vpadljivih zgradb ali  zapletenih ritualov. Ljudje so našli pristni stik z njo v bujnih logih, ob rečnih zavojih, v starodavnih  votlinah, na posebnih gričih.
V svoji zavesti je vzdrževala  in negovala  ves Slovenski  prostor, takrat Karantanski, tako da globoko pozna našo Slovensko dušo, v njeni pristni matrici, v kateri je vtkana poštenost, vedrina, bistrost duha, ustvarjalnost, sočutnost.

Ni namen, da hrepenimo po starih časih, pač pa, da tiste izvirne kvalitete prinesemo v naš sedanji čas in prostor, da jih oživljamo in živimo za Nov čas. Kot človeška bitja smo dovolj zreli, da vsak izmed nas v svojem notranjem prostoru gradi svetišče Noreji, jo časti in s tem časti Življenje in Ljubezen, tukaj in zdaj.
Znotraj tega svetišča v sebi se prepoznamo;  se povežemo v srčni bližini  z drugimi  ljudmi,  z vidnimi in nevidnimi  bitji Zemlje;  in iz te pristne bližine dobivamo  vedno znova navdih za ustvarjalna dejanja. Ustvarjalnost je dar, ki je dan nam ljudem in skozi njo vsak na svojem področju gradimo svojo popolnost, ozaveščamo  namen bivanja in smisel utelešenega življenja.

Noreja spodbuja ustvarjalnost:  v nas,  ki bomo ponudili možnosti za ustvarjalno delovanje, in v vas, ko se boste odzvali z namenom, da skupaj ustvarjamo, se veselimo in bogatimo drug drugega.
To je eden od načinov, kako lahko prispevamo v Nov čas:  s svojo ustvarjalnostjo, s talenti, ki jih nosimo v sebi in jim še nismo dali prostora, da se razcvetijo.
Noreja navdihuje: rojevajo se ideje za projekte, ki se kopajo  v vedrem druženju in nato postopoma dobivajo obliko in vsebino.In zaživijo.
Bomo pisali, risali, oblikovali, slikali, plesali, izdelovali, pekli, vandrali po naši ljubi deželi, …….in skozi ustvarjalnost častili Življenje. 
Noreja vas vabi, da napišete svojo misel, idejo, predlog, vprašanje: tudi to je ustvarjanje. ;)

Metka

četrtek, 14. november 2013

"Varuhom Bohinja"

 
Bosa tekam po mehki travi. Povsod se širijo sladke vonjave gorskega cvetja pomešanega  s svežo sapo. Sončni žarki me božajo po laseh, ko pot zavije preko kamnitega mostu. Prečkam reko Mostnico, ki v razigranih slapičih teče naprej in nosi utrip vasi v daljne kraje. Vilinska bitja stopajo z menoj vštric in pojejo že davno pozabljene pesmi. Primemo se za roke in zaplešemo ples večnosti.
Iz hiš se zasliši opojen napev harmonike. Obstanem in prisluhnem in noga noče naprej. Zakobalim se v šop trave in poslušam in se veselim in lepo mi je....
 
Na Zemlji, skrita med gorami, sedeča med vodami in namakajoč noge v kristalno jezero, leži majhna dolina. V kateri sem našla svoj mir, svoj Raj. Tam se ustavi čas. Tam živijo srčni ljudje, ki še vedno utripajo v ritmu narave.
 
In tam leži majhna vasica. Stara Fužina se ji reče. Fužinarji v njej živijo že dolgo, dolgo let. Tam so se rojevali, tam so umirali, se veselili, pa tudi trdo delali, kmetovali, izdelovali odličen Bohinjski sir (ki še vedno polni lačne želodčke), hodili v šolo in igrali v predstavah....Skratka, ni jim bilo dolgčas, prav zagotovo ne.
Nekega deževnega dne pa se je eden od njih, ko ravno ni imel kaj pametnejšega za počet, nekaj bistrega spomnil. Prodal je kozo in kupil, zamislite si, FOTOGRAFSKI APARAT. In začel jih je fotografirati, nekateri so se mu pustili, drugi niso imeli izbire. Vendar to ni bilo dovolj, fotografiral je celo živali in predmete, prevozna sredstva, hiše, gore,travnike, njive, uf celo dogodke je fotografiral....
 
Neštevilo je bilo v tistih časih posnetih fotografij, nekatere (tiste bolj lepe) pa so se celo ohranile vse do danes.
In nekaj od njih (natančneje 342) je v svoji knjigi
 
Podobe Stare Fužine z okolico
zbral in predstavil njen avtor
Stanislav Čičerov.
 
 
Knjiga vas v sliki in besedi popelje v čas pred našim. Ko se še ni tako mudilo in so se vsi bolje poznali med seboj. S fotografij pričajo ljudje in predmeti o dogajanju v tistem času.
Kar pa se je mene najbolj dotaknilo, je to, da je avtor izbrskal skoraj vsa imena ljudi, ki so na fotografijah. Na ta način so obrazi dobili imena, dobili so osebnost. Niso samo skupina ljudi, ki pozirajo. So dedki, babice, strici, tete, mame, očetje. So ljudje, ki so ponovno oživeli. Tako v spominu potomcev kot tudi v zavedanju bralcev.
In to je tisto, kar naredi knjigo živo.
 
Maja
 
 
 
 
Knjigo je založil Zavod Noreja, za vsa morebitna vprašanja nam pišite na e-naslov ali spodaj v komentar
 
p.s. nekateri podatki so izmišljeni :)
 
 


 


četrtek, 24. oktober 2013

Obiskovalcem!

Prisrčno pozdravljeni na spletnem dnevniku zavoda Noreja!

Nastal je z namenom, da z vami podelimo misli, fotografije, dogodke, reportaže, razmišljanja, ideje, izdelke,...
Mnogo tega, kar se mota po glavi ustvarjalcem - Metki, Petri, Janu, Jelki, Tatjani in Maji.

Kaj pa je Zavod Noreja?...

Je neprofitna organizacija za "kreativno sobivanje Človeka in Zemlje".
Je zavod, ki spodbuja in neguje ustvarjalnost.
Je bitnost, ki združuje ustvarjalce in se veseli njihovih kreacij.
Je tudi spomin na naše prave korenine.

Ustvarjalci delujemo na različnih področjih...
☺Izvajamo:
♥ individualna in skupinska svetovanja s področja celostnega zdravja človeka in prostora - Slovenski "feng šui"
♥ delavnice za pridobivanje izkušenj za razvoj notranje občutljivosti in zaznavanje večrazsežnosti prostora
♥ ustvarjalne delavnice oblikovanja iz naravnih materialov
☺ Načrtujemo in uresničujemo projekte na osnovi sodelovanja ustvarjalcev z različnih področij
( Prvi tak projekt je Cvetni medaljoni )

O vsem pa več v prihodnjih objavah ;)

Če smo prebudili radovednost v vas in bi želeli biti obveščeni o naših objavah, vpišite svoj e-naslov in sledite navodilom...in tako boste na tekočem z vsem, kar se v Noreji dogaja.

Vabimo vas tudi, da objave pokomentirate, napišete svoje mnenje in predloge. Vsakega komentarja bomo veseli, še bolj pa bomo veseli vašega obiska na naših dogodkih, da se še osebno spoznamo in malo poklepetamo =)
Kajti ravno osebni stik je tisti, ki nekaj šteje, ki zbližuje ljudi in naredi svet lepši.



Topel pozdravček!
Maja