CVETNA POBARVANKA

"Navihani škratki, sanjave vilinke, razposajene živalce in nežni cvetovi. Bitja, rojena iz cvetov dreves in cvetlic. K vam so prišla, da vas razveselijo, na igriv način podprejo in vam pomagajo. Vsaka pobarvanka nosi v sebi svojo zgodbo in pomen."

Te dni je v Zavodu Noreja izšla nova knjigica - Cvetna pobarvanka. 

To pa ni čisto navadna pobarvanka, kakršnih ste vajeni (vi ali vaši otroci). V njej so na igriv način prikazane rastline, ki niso nič več in nič manj kot zdravilne Bachove cvetke. 

Saj veste, kdo je bil Edward Bach? Ne, ne, ni bil skladatelj...bil je zdravnik, ki je med vsemi rožicami, drevesi in travami našel 39 takih, ki delujejo na različna čustvena stanja. Tista, ki vas nekako omejujejo, na nežen način preobrazijo tako, da vas podpirajo. Bachove cvetne kapljice se jim reče. 

Nato so se nekega dne en škrat in dve vilinki (Jan, Metka in Maja) znašli skupaj in začeli ustvarjati glinene obeske - Cvetne medaljone, v katere so vnesli Cvetne kapljice in nanje vtisnili Cvetne znake. Ampak znake je bilo treba najprej narisati. In takrat, ko so se povezovali z deli rastlin in risali znake, so se neizmerno zabavali. Bitja rastlin znajo biti navihana! Včasih so se pokazala v prav prisrčnih risbicah. In iz vesolja je blisknila ideja: "Kaj pa če bi naredila še pobarvanko? Cvetna se ji bo reklo..."

No, tako. Sedaj je tu. Cvetna pobarvanka. Moja prva knjižica. Moje malo bitje. 

Tako svetla, nedolžna, igriva, skrivnostna, navihana, nežna in hkrati močna. 

Je del mene in jaz sem del nje. 

Škratki, vilinke, bitja plodov, semen in ostali navihanci vas vabijo, da jih spoznate, pobarvate in se na igriv način povežete z rastlinami, Bachovimi cvetkami!

Maja

"Varuhom Bohinja"

 

Bosa tekam po mehki travi. Povsod se širijo sladke vonjave gorskega cvetja pomešanega  s svežo sapo. Sončni žarki me božajo po laseh, ko pot zavije preko kamnitega mostu. Prečkam reko Mostnico, ki v razigranih slapičih teče naprej in nosi utrip vasi v daljne kraje. Vilinska bitja stopajo z menoj vštric in pojejo že davno pozabljene pesmi. Primemo se za roke in zaplešemo ples večnosti.

Iz hiš se zasliši opojen napev harmonike. Obstanem in prisluhnem in noga noče naprej. Zakobalim se v šop trave in poslušam in se veselim in lepo mi je....

 

Na Zemlji, skrita med gorami, sedeča med vodami in namakajoč noge v kristalno jezero, leži majhna dolina. V kateri sem našla svoj mir, svoj Raj. Tam se ustavi čas. Tam živijo srčni ljudje, ki še vedno utripajo v ritmu narave.

 

In tam leži majhna vasica. Stara Fužina se ji reče. Fužinarji v njej živijo že dolgo, dolgo let. Tam so se rojevali, tam so umirali, se veselili, pa tudi trdo delali, kmetovali, izdelovali odličen Bohinjski sir (ki še vedno polni lačne želodčke), hodili v šolo in igrali v predstavah....Skratka, ni jim bilo dolgčas, prav zagotovo ne.

Nekega deževnega dne pa se je eden od njih, ko ravno ni imel kaj pametnejšega za počet, nekaj bistrega spomnil. Prodal je kozo in kupil, zamislite si, FOTOGRAFSKI APARAT. In začel jih je fotografirati, nekateri so se mu pustili, drugi niso imeli izbire. Vendar to ni bilo dovolj, fotografiral je celo živali in predmete, prevozna sredstva, hiše, gore,travnike, njive, uf celo dogodke je fotografiral....

 

Neštevilo je bilo v tistih časih posnetih fotografij, nekatere (tiste bolj lepe) pa so se celo ohranile vse do danes.

In nekaj od njih (natančneje 342) je v svoji knjigi

 

Podobe Stare Fužine z okolico

zbral in predstavil njen avtor

Stanislav Čičerov.

 

 

Knjiga vas v sliki in besedi popelje v čas pred našim. Ko se še ni tako mudilo in so se vsi bolje poznali med seboj. S fotografij pričajo ljudje in predmeti o dogajanju v tistem času.

Kar pa se je mene najbolj dotaknilo, je to, da je avtor izbrskal skoraj vsa imena ljudi, ki so na fotografijah. Na ta način so obrazi dobili imena, dobili so osebnost. Niso samo skupina ljudi, ki pozirajo. So dedki, babice, strici, tete, mame, očetje. So ljudje, ki so ponovno oživeli. Tako v spominu potomcev kot tudi v zavedanju bralcev.

In to je tisto, kar naredi knjigo živo.

 

Maja

 

 

 

 

Knjigo je založil Zavod Noreja, za vsa morebitna vprašanja nam pišite na e-naslov ali spodaj v komentar

 

p.s. nekateri podatki so izmišljeni :)